Na FreeHostingu Endora běží desítky tisíc webů. Přidejte se ještě dnes!

Vytvořit web zdarma

Na FreeHostingu Endora běží desítky tisíc webů. Přidejte se ještě dnes!

Vytvořit web zdarma

 


 NOVICE
 KDO SMO
 ZINE PIZDA!
 ARHIV
 KONTAKT

     

SPOMNI SE NAŠIH BIC, KI SO IMELE VEÈ PRAVIC


Kolektiv PIZDA!
www.facebook.com/PIZDAzine

Pozdravljene_i na shodu »Spomnite se naših bic, ki so imele veè pravic«. Današnji dogodek organizira Kolektiv Pizda!, ki ga sestavljamo aktivistke in aktivisti Pekarne Magdalenske mreže. Danes imamo priložnost, da na glas povemo, kdo smo, saj mnogi še vedno noèejo izgovoriti niti našega imena.

Preberi veè

 

 

Urška Breznik, aktivistka IMZ; direktorica Zavoda Pekarna Magdalenske mreže
www.infopeka.org/web

Z dnevom proletarke se zaèenja teden socialne demokracije. Stranka razdedinjenih postavlja svojo žensko kolono na èelo, ko odhaja na vroèe osemdnevno delo, da bo sejala seme socializma na nova polja. In klic po politièni enakopravnosti žensk je prvi njen klic, ko se pripravlja na pridobivanje novih pristašev za zahteve vsega delavskega razreda. Sodobna mezdna proletarka stopa tako danes na javni oder kot prvoborka delavskega razreda in hkrati vsega ženskega spola, prva prvoborka po dolgih tisoèletjih.

Preberi veè

 

 

Cilka Šušteršiè, aktivistka IMZ
www.imz-maribor.org

Mama, ki je od svojih štirinajstih služila bogatašem, da sta se njena brata lahko izuèila za poklic, nas je rodila enajst. Odrašèalo nas je devet, dva brata med sedmimi dekleti, ki pa sta z nami skupaj po veèerih krpala vsak svoje nogavice in opravljala enaka gospodinjska dela. »Bomo že kako« je mama dejala vsakokrat, ko smo po konèani osemletki odhajali na srednje šole, pa kasneje fakultete. »Uporabite pamet in znanje, da ne boste odvisne od kogar koli« je dodajala. Tudi kasneje, ko si je vsak po svoje ustvarjal življenje, nas je dekleta opozarjala« Èe ni za bit, je bolje it. Ne pustite se spravljat v odvisnost. Same ste sposobne poskrbet zase in za svoje otroke.«

Preberi veè

 

 

Alternativni zborèek – pesem Jutri gremo v napad

Jutri gremo v napad.
Glej, kako globoko je nebo!Sneg naš beli brat, razlij se v temo,
temo!

Veter potepuh, podaj nam roko!
Mesec lenuh, hitreje za nami!
Mi gremo, gremo s puško na rami!
V napad za svobodo, za kruh!

Preberi veè

 

 

Peter Gradišnik iz društva Cedra www.cedra.si

8. marec velja vse od svojih zaèetkov za mednarodni dan delovnih žena To pomeni, da je ta dan neloèljivo povezan z doseganjem delavskih, socialnih, politièih in ekonomskih pravic. Pot do njih pa nikoli ni bila ne kratka in ne lahka. Nasprotno, je težka in trnava ter neizogibno povezana s fiziènim naporom, odrekanjem in žrtvami. Boj za dosego pravic pa se ni in se ne sme konèati le z obeleževanjem tega dne. Pravzaprav se v današnjih pogojih vedno veèjega izkorišèanja delovnih ljudi, žensk in moških, mora spet obuditi, nadaljevati in še stopnjevati.

Preberi veè

 

 

Borislava Vièar iz Zveze borcev za vrednote NOB Maribor
www.zzb-nob.si

Osmi marec ni samo èestitka današnjim ženskam, je tudi spomin in zahvala ženskam med NOB, ki so s pogumom in uporom žrtvovale svoja življenja za osvoboditev izpod tujega in domaèega fašizma. 
 
Preberi veè

 

 

Alternativni zborèek – pesem Ženska himna

Izginja že grenka preteklost in mrak se stoletni gubi,
Sedaj tudi delovne žene v svetlejše že stopamo dni. 

Še tista, ki trpela je najveè od nas,
veruje prerojena vsa zdaj v novi èas
Veruje prerojena vsa zdaj v novi èas

Preberi veè

 

 

Sofia Papatsimpa

The first time I taught a writing class in graduate school, I was worried. Not about the teaching material, because I was well prepared and I was teaching what I enjoyed. Instead I was worried about what to wear. I wanted to be taken seriously.

I knew that because I was female, I would automatically have to prove my worth. And I was worried that if I looked too feminine, I would not be taken seriously. I really wanted to wear my shiny lip gloss and my girly skirt, but I decided not to. I wore a very serious, very manly, and very ugly suit.

Preberi veè

 

 

Barbara Polajnar in Tamara Zaner iz ZIZ-a
www.facebook.com/zizMB

Delovanje gledališko-aktivistiènega kolektiva ZIZ izhaja iz sloganov Osebno je politièno in Politièno je osebno. Z besedo politièno mislimo na družbene sisteme, v katerih živimo, v njih sodelujemo, jih podpiramo, ignoriramo ali se jim upiramo. Ob današnjem dnevu, posveèenem ženskam, želimo odpreti vprašanja razmerij moèi in neenkosti med spoli v ti. demokratièni, enakopravni družbi. Izpostaviti želimo tematiko zatiranja in samocenzuriranja. Kdo nas zatira in kdaj se zatiramo sami, kar privede do samocenzure v besedah, dejanjih in telesu?

Preberi veè

 

 

Coline Laboulais

Ouhouhou I would love to pee standing up
Ouhouhou pee standing up
Ouhouhou I would love to pee standing up Ouhouhou pee standing up 

Ouhouhou j'aimerais pouvoir pisser debout
Ouhouhou pisser debout
Ouhouhou j'aimerais pouvoir pisser debout
Pisser debout


Preberi veè

 

 

Neja Kaiser iz Zofijinih ljubimcev zofijini.net

Veste, da bi za umetno prekinitev noseènosti v drugi polovici 20. stoletja dobile pet let zaporne

kazni? Veste, da pred 71 leti nismo smele voliti, niti biti izvoljene? Veste, da je v Sloveniji boj za civilni zakon in razvezo, ki nam je prinesla možnost, da se osvobodimo in samostojno zaživimo, trajal skoraj 50 let?

Preberi veè

 

 

Marko Žigart iz Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic
zazivali.org

Vida Tomšiè v delu Ženska v razvoju socialistiène samoupravne Jugoslavije, ki ga je leta 1980 izdala in založila Delavska enotnost (TOZD v ÈGP Delo) v sodelovanju z DO Naša žena v nakladi 5000 izvodov, prikaže boj za enakopravnost in emancipacijo žensk v zgodovinski perspektivi in kot sestavni del boja delavskega razreda za socialno in nacionalno osvoboditev. Tomšiè, izhajajoè iz razumevanja geopolitènih in gospodarskih mehanizmov, poudarja, da ne gre zgolj za nekatere formalne pravice žensk, ki bi jih izenaèevale z obstojeèimi pravicami moških, ampak da gre za vseobsegajoèe pravice, za katere so prikrajšani »delavci, delovni kmetje, delovna inteligenca ne glede na spol.« »Ni èlovekove emancipacije, èe ne velja za oba spola,« zapiše. Njena razmišljanja so osredotoèena na prelomno obdobje socialistiène revolucije v letih 1941–1945, s poudarkom na predvojnem obdobju, ko se je krepila zavest o boju proti neenakopravnosti žensk znotraj skupnega boja delavskega razreda, neloèjivo povezanim z bojem proti fašizmu in imperializmu.

Preberi veè

 

 

Kolektiv PIZDA!

Preden zakljuèimo, bi vas rade_i opomnile_i, da ni dovolj, da govorimo o enakopravnosti žensk samo za osmi marec. Danes bodo imeli tudi vsi politiki veliko povedati o ženskih pravicah, že jutri pa bodo sprejeli nove zakone, ki nas bodo vse pahnili v še slabši položaj. Za pravice in enakopravnost se moramo boriti vseskozi. Vsak dan! Boljše družbe namreè ni mogoèe izbojevati, èe ne vzplamti iskra boja najširših ljudskih množic. Pridružite se organizacijam, društvom, iniciativam, zavedajte se svojih pravic, aktivirajte se, povežite se in zahtevajte revolucionarne spremembe v naši družbi.

Preberi veè

 

 

Alternativni zborèek – pesem Bella Ciao

Una mattina mi son svegliato
O bella ciao, bella ciao, bella ciao ciao ciao
Una mattina mi son svegliato
E ho trovato l'invasor

O partigiano portami via
O bella ciao, bella ciao, bella ciao ciao ciao
O partigiano portami via
Che mi sento di morir

Preberi veè